Izjave za medije kronološko.
Nekaj izvlečkov iz intervjujev z Dr. Ihanom. Zanimivo je to, da tudi je tudi sam dajal neke izjave, ki bi bili vsi drugi obtoženi za TEORETIKE ZAROTE.
Hja ….bistvo je samo iz katerih ust pride.
V kolikor nimaš bele halje in diplome si kavčdohtar in teoretik zarote, če samo povzemaš tisto kar so taki izjavili, ki vse obojno prej navedeno imajo.
13.3.2020
Proizvajalcem je v veliko pomoč to, da so proti SARS-u že izdelali nekaj poskusnih cepiv, zato bodo proizvodnjo za cepivo proti covid-19 začeli na tej osnovi. Osnovna ideja za cepivo je pravzaprav že izdelana in so poskusi v teku. Seveda pa ni pričakovati, da bo to cepivo na voljo tako hitro, kot je bilo proti Eboli – takrat je šlo dobesedno za reševanje ljudi pred zanesljivo smrtjo in se je cepivo testiralo praktično na terenu samem. Okužba s sars-coV-2 pa le ni taka urgenca, da ne bi bilo potrebno narediti vseh, po pravilih farmacije predpisanih stopenj pri registraciji cepiva: od predkliničnih testov na živalih do vseh stopenj kliničnih študij na ljudeh.
17.3.2020
Virus je prišel v populacijo, v kateri proti njemu še nihče ni imel razvitih protiteles, kot jih imamo na ostale prehladne viruse, a sčasoma se bo imunost tudi nanj povečala.
https://www.delo.si/novice/slovenija/bosta-dva-tedna-samoizolacije-dovolj-alojz-ihan-odgovarja/
20.3.2020
Po njegovem mnenju bi bila lahko naslednja mrzla sezona bistveno blažja, saj bo populacija zaradi velike nalezljivosti virusa zelo prekužena, posledično utegne biti dinamika obolevanj drugo leto bistveno manjša. Po okužbi se pojavijo protitelesa in okuženi postanejo imuni na bolezen. A se ne ve, koliko časa, je opozoril. Pri prehladnih koronavirusih ta imunost ni zelo trajna, večinoma drži le eno sezono.
23.3.2020
Ko svet, ki stavi na brezhibno, sprotno planetarno logistiko brez zalog, nenadoma zapre meje, ugotovimo, da smo že naslednji teden lahko goli, bosi, lačni in nemočni. Planetarna povezanost človeštva je naša največja moč in naša največja ranljivost. A ob vsej fascinantnosti našega planetarnega protivirusnega razmika se moramo zavedati, da tak ukrep epidemiološko pravzaprav podaljša obdobje bolezni. Če ne bi čisto nič ukrenili, bi šla tako nalezljiva bolezen v dobrem mesecu mimo. Hitro bi bili prekuženi, gospodarska škoda bi bila manjša, ne bi se zgodila taka paraliza družbe. Čim bolj uspešni bomo s to paralizo, tem dlje bo trajalo obdobje osamitve.
4.4.2020
Če nočemo, da v skrivališčih pred virusom sami sebe zadušimo, se bomo morali premišljeno naučiti živeti z njim.
6.6.2020
Bi lahko bilo cepljenje proti novemu koronavirusu obvezno?
Ne, edina dopustna so obvezna cepljenja otrok proti boleznim, ki bi jih lahko zelo prizadele, pravica otrok do zdravja v tem primeru prevlada nad voljo staršev, saj otrok ni lastnina starša in ta ne more odreči otroku osnovnih družbenih in človeških pravic – izobrazbenih, zdravstvenih, varnostnih, osebnostnega dostojanstva.
Vsak odrasel človek pa se sam odloči, ali se bo cepil, podobno kot za vsak medicinski poseg. Seveda bi bilo idealno, da bi novo cepivo zaščitilo zlasti starejše in ogrožene ljudi, čeprav v praksi vemo, da so ravno pri teh cepiva manj učinkovita.
20.6.2020
Vse več je dokazov, da pozitiven test na virus samo v omejenem časovnem obdobju pomeni kužnega bolnika, sledi pa daljše obdobje, ko imunski sistem že uniči virus, da bolnik ni več kužen, kljub temu pa so testi na virus »pozitivni« še mesec ali tudi več.
https://www.delo.si/novice/slovenija/kaj-vemo-o-zasciti-pred-ponovno-okuzbo-z-virusom/
5.9.2020
Kako pa bi morale ravnati oblasti, da bi to Krpanovsko kulturo spremenile?
Švedi imajo epidemiologa, ki jim vsak dan malo pove, kako potekajo stvari, kako se mu zdi, da bi bilo treba ravnati, in razkrije celo dileme, ki jih ima kot strokovnjak. Se pravi, gre bolj za kramljanje strokovnjaka z ljudmi, to prinese veliko informacij in predvsem zaupanja. Na ta način ljudje sami, brez cirkusa, ravnajo preventivno, mi pa porabljamo cel prostor družbenih razprav za nepotrebno siljenje in upiranje, kot bi bila cela družba v puberteti. Ta zaupljivost med oblastmi in ljudmi je glavna lastnost “švedskega modela”.
1.10.2020
Pirnat: Pozitivni izvid PCR testa ne dokazuje, da je ta oseba bolna in/ali kužna!
Ihan: Tudi to ve vsak študent 3 letnika medicine –ocena bolezni ali kužnosti vedno temelji na poznavanju poteka bolezni in kombinaciji anamneze, klinične slike in preiskav, mikrobioloških in drugih. Nisem še slišal, da bi kdo od pristojnihstrokovnjakov za covid-19 trdil drugače –kolega postavlja lažne dileme in se spopada z njimi po načelu napadanja slamnatega moža.
Pirnat: Izumitelj PCR metode nobelovec dr. Kerry Mullis je izrecno poudaril, da pozitiven PCR test ne dokazuje nalezljive bolezni.
Ihan : Spet -odkritje tople vode!Kdo pa trdi drugače!
Pirnat: Diagnoza bolezni le na osnovi PCR testa posebno pri asimptomatskih osebah JE STROKOVNA NAPAKA!!!
Ihan: Se globoko strinjam, in spet »znanje« za tretji letnik medicine in napadanje slamnatega moža–stavek jenamenjen fascinaciji laikov, ki naj bi zaradi oblike kolegovega zapisa (velike črke s klicajem) sklepali, da infektologi v Sloveniji postavljajo diagnozo covid-19 le na osnovi PCR. Kako nespoštljivo, da kolega, specialist za hujšanje, svoje kolege infektologe na tako cenennačin zlorablja za »postavljanje«pred FB publiko
13.12.2020
Kako je mogoče razvoj cepiv, ki navadno traja 10 in več let, skrčiti le na eno leto? Kakšna so tveganja?
Običajno razvoj farmacevtskih učinkovin, tudi cepiv, traja vsaj desetletje – od ideje, ki navadno nastane v akademskih laboratorijih, najpogosteje na univerzah oziroma inštitutih, do kliničnih študij, s katerimi farmacevtska industrija v skladu s pravili regulatorjev registrira učinkovino kot zdravilo in pridobi dovoljenje za uporabo zdravila. Dolžina razvoja je povezana predvsem z velikimi stroški raziskav, ki na vsaki stopnji, od akademskih projektov do financiranja kliničnih študij, zahtevajo številne prijave projektov, postopke za pridobivanje sredstev in evalvacije možnosti učinkovin za prehod v naslednje faze raziskav. Zaradi pandemije covida-19 in njenih uničujočih posledic na celoten svet so države (v ospredju so Evropska unija, Združene države Amerike, Rusija in Kitajska) sklenile same financirati razvoj cepiv in prevzeti finančno tveganje za morebiten neuspeh. To je sprožilo največjo mobilizacijo raziskovalcev in farmacevtske industrije v zgodovini, pospešilo razvoj cepiv, klinične faze se zaradi neomejenega financiranja izvajajo s celotnim številom preiskovancev (nekaj deset tisoč), ki jih potrebujejo za oceno varnosti in učinkovitosti cepiva.
Pravila za registracijo cepiv ob tem ostajajo enaka, zato bodo podatki o učinkovitosti cepiv enako verodostojni, kot če bi cepiva registrirali v bistveno daljšem času. Po drugi strani pa bodo podatki o varnosti cepiv veljali samo za obdobje do vmesnih evalvacij kliničnih študij. Večinoma bo šlo za podatke o varnosti v obdobju od tri do šest mesecev po cepljenju. Te varnostne pomanjkljivosti “hitenja” se vsi zavedamo, a na drugi strani imamo množično umiranje, ki pa ga lahko cepivo povsem ustavi. Dejstvo pa je tudi, da se v obdobju do pol leta, za katerega bodo podatki o varnosti, zgodi velika večina zapletov po cepljenju. Klinično spremljanje udeležencev študij bo ob tem teklo naprej, in sicer vsaj dve leti, in šele po tem obdobju bodo cepiva lahko dobila dokončno potrditev varnosti tudi glede dolgoročnih učinkov. Bodo pa ob tem v Evropski uniji dodatno izdelani protokoli za varnostno spremljanje prav vseh cepljenih ljudi. To bo zagotovilo takojšnje sproženje “alarma”, če bi se pojavili tudi zelo redki neželeni učinki.
31.12.2020
Presenečenje pa je cepivo, ki je bilo razvito res izjemno hitro.
Neverjetno hitro! V resnici je obstajala velika zavzetost politike velikih držav in skupnosti. Ni bilo težko ugotoviti, da taka pandemija pomeni nekaj let, preden bi se virus nekako uravnotežil v populaciji. To dejansko pomeni razpad številnih družb, morda celo držav in nastanek vojn. To pa je stanje, ki ga ljudje ne prenesemo. Prej sva govorila o ekstremih. Obstajajo obremenitve, ki ne gredo skupaj z vzdrževanjem življenja. Taka pandemija, kjer se toliko dejavnosti zaustavi, preprosto ne more ohraniti stabilne družbe. To je bil vzrok, da so se zelo resno lotili te nevarnosti, ki je izjemna za vse družbe.
Omenil bi rad dve sreči. Zbrale so se tehnologije, ki so v resnici zmožne proizvesti milijarde odmerkov cepiva v le nekaj mesecih. Sreča pa je tudi v tem, da se je hitro pokazalo, da je cepivo proti novemu koronavirusu lahko delujoče. Kakšne gotovosti, da bi cepivo lahko delovalo, na začetku namreč ni bilo. Proti prehladnim koronavirusom še nihče ni resno razmišljal, da bi naredil cepivo. To ni bil ravno kazalec, da bi bilo cepivo lahko uspešno. A nekaj je sreča, drugo pa velika mobilizacija vse znanosti in vseh kapacitet. To je res neverjeten uspeh človeštva! To se mi zdi še večji uspeh, kot je bil polet na Luno!
Debata na forumu.