Javna podpora pomoči Ukrajini v ZDA že več mesecev upada in obisk Zelenskija je ni prav nič okrepil. Glede na raziskavo agencije Reuters, ki je bila opravljena kmalu po odhodu Zelenskija, približno 41 % Američanov želi, da bi kongres Kijevu zagotovil več orožja, kar je manj kot junijskih 65 % ob začetku Ukrajinske velike protiofenzive. Ta ofenziva se je nadaljevala z neznosno hitrostjo in velikimi izgubami, zaradi česar je Zelenskiju vse težje prepričati partnerje, da je zmaga na dosegu roke. Z izbruhom vojne v Izraelu je postalo velik izziv celo ohranjanje pozornosti sveta na Ukrajino.
Po obisku v Washingtonu je TIME spremljal predsednika in njegovo ekipo nazaj v Kijev, da bi videl, kako se bodo odzvali na prejete signale, zlasti na vztrajne pozive Zelenskiju k boju proti korupciji znotraj lastne vlade in na pojemajoče navdušenje nad vojno, ki ji ni videti konca. Prvi dan v Kijevu sem enega od članov njegovega kroga vprašal, kako se predsednik počuti. Odgovor je prišel brez oklevanja: “Jezen je.”
Običajna iskrivost njegovega optimizma, smisel za humor, nagnjenost k temu, da sestanek v vojni sobi popestri s kakšnim šaljivim dovtipom ali nagajivo šalo, nič od tega ni preživelo do drugega leta popolne vojne. “Zdaj pride, dobi najnovejše informacije, izda ukaze in odide,” pravi eden od dolgoletnih članov njegove ekipe. Drugi mi je povedal, da se Zelenski predvsem počuti izdanega s strani svojih zahodnih zaveznikov. Pustili so ga brez sredstev za zmago v vojni, le za preživetje.
Vendar se njegova prepričanja niso spremenila. Kljub nedavnim neuspehom na bojišču ne namerava prenehati z bojem ali prositi za mir. Nasprotno, njegovo prepričanje o končni zmagi Ukrajine nad Rusijo se je utrdilo do te mere, da skrbi nekatere njegove svetovalce. Je neomajno, na meji mesijanskega. “Laže samemu sebi,” mi je razočarano dejal eden od njegovih najtesnejših pomočnikov. “Zmanjkalo nam je možnosti. Ne zmagujemo. Ampak poskusite mu to povedati.”
Nekateri njegovi pomočniki pravijo, da je Zelenskijeva trma škodovala prizadevanjem njihove ekipe, da bi pripravila novo strategijo, novo sporočilo. Ko so razpravljali o prihodnosti vojne, je eno vprašanje ostalo tabu: možnost pogajanj o mirovnem sporazumu z Rusi. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bi večina Ukrajincev takšno potezo zavrnila, zlasti če bi to pomenilo izgubo katerega koli zasedenega ozemlja.
Zelenski odločen nasprotuje celo začasnemu premirju. “Za nas bi to pomenilo, da bi ta rana ostala odprta za prihodnje generacije,” mi je dejal predsednik. “Morda bi to pomirilo nekatere ljudi v naši državi in zunaj nje, vsaj tiste, ki bi radi za vsako ceno končali stvari. Toda zame je to težava, saj nam ostane ta eksplozivna sila. Mi samo odlašamo z njeno eksplozijo.”
V članku sledi še primerjava z lanskim obiskom Zelensija v Washingtonu pred božičem, ko se je srečal tudi z Bidnom in v govoru pred kongresom pozval Ameriko k “enotnosti v boju za naklonjenost sveta.” Takrat so kongresniki njegov govor prekinili s 13 stoječimi ovacijami. Tokrat mu niso dovolili nagovoriti kongresa, njegovi pomočniki so se neuspešno skušali dogovoriti za nastop Zelenskija na Fox News in celo za intervju z Oprah Winfrey. Govoril je le s tedaj še vodjo kongresne večine Kevinom McCartyjem, kongresniki pa so ga zasliševali na za javnost zaprtem odboru za obrambo. Demokratski kongresniki so ga vprašali, kaj se bo zgodilo, če Ukrajina ne dobi pomoči ZDA – odgovoril jim je, da bo izgubila vojno. Njegovo posredovanje je bilo neuspešno – deset dni po obisku je kongres sprejel zakon o začasnem financiranju delovanja zveznih oblasti – ki ni zajemal nove finančne pomoči Ukrajini.
V nadaljevanju članka opozorijo tudi na dejstvo, da Ukrajini že kritično primanjkuje vojakov in vojakinj, ki bi lahko uporabljali zahodno opremo in strelivo, ki naj bi ju trenutno še imeli dovolj … Omenijo, da je povprečna starost ukrajinskih vojakov dosegla že 43 let, opišejo tudi težave naborniške službe pri novačenju novih rekrutov in korupcijo, s katero se obvezniki izogibajo vpoklicu, ter da je na splošno novačenje tako rekoč zastalo. Omenijo tudi ukrepe proti korupciji, ki jih kongresniki niso predlagali Ukrajini, ampak so jih postavili kot pogoj za nadaljnjo pomoč. V povezavi s tem je Zelenski še v začetku septembra odstavil obrambnega ministra Reznikova, ob množičnem pritoževanju zaradi korupcije in noro napihnjenih cen opreme in hrane za vojsko, pa je vsem vladnim uslužbencem ukazal, da ne smejo ničesar kupovati ali hoditi na dopust, da naj le sedijo za svojimi mizam in tiho delajo. In čeprav je novinar Tima domneval, da uradniki ob takem izpostavljanju korupcije ne bodo več jemali podkupnin in si prisvajali javnih sredstev, mu je Zelenskijev svetovalec Andrej Jermak, ko je novinar ugasnil snemalnik, dejal: “Simon, motiš se. Ljudje kradejo, kot da bo jutri konec sveta.”
V članku nato opišejo še nekaj primerov korupcije, recimo primer Rostoslava Šurme, Zelenskijevega svetovalca za energetiko, katerega brat ali bratranec Rajko je bil lastnik dveh elektrarn na ozemlju, ki so ga zasedli Rusi – njegovo podjetje pa je še naprej prejemalo državna plačila za dobavo elektrike. Zelenski kljub preiskavi ukrajinske protikorupcijske službe svetovalca ni odstavil – še huje, vzel ga je s sabo na septembrski obisk Washingtona.
Članek se zaključi z opisom dogajanja v Kijevu v ponedeljek, 9. oktobra – ko so imeli izredni sestanek zaradi izbruha nasilja v Izraelu. Sklenili so, da bi morali Zelenski nujno obiskati Izrael, da znova pritegne pozornost svetovne javnosti in na Ukrajino in njen boj naveže na Izraelski boj proti Hamasu – vendar so ga Izraelci zavrnili – in to ne neposredno, odgovor je lahko prebral v izraelskih časopisih, ki so zapisali, da “čas ni pravi.”